Dantejev Raj: spomin in izolska kodeksa

Kako je Dantejeva Komedija prek Pietra Campennija dobila konkretno sled v Izoli.
Najtrdnejša povezava med Dantejem in Izolo ni legenda o njegovem obisku, ampak dva prepisa Komedije, ki sta ob koncu 14. stoletja nastala v Izoli. Pripravil ju je Pietro Campenni iz Tropee, kancelar oziroma pisar izolskega podestata.
Kodeksa nista Dantejeva izvirnika, temveč poznejša prepisa njegovega dela s komentarjem Benvenuta da Imola. Pri beneškem kodeksu je bil prepis Komedije dokončan v Izoli, komentar in del končne opreme pa pozneje v Portobuffolé. Kodeksa pričata o razširjenosti in recepciji Dantejevega dela zunaj osrednje Italije ob koncu 14. stoletja ter o kulturnem in intelektualnem prostoru severnega Jadrana.

Pietro Campenni – kancelar in prepisovalec
Pietro Campenni je izviral iz Tropee v Kalabriji, v Izoli pa je deloval kot kancelar mestnega podestata. Kolofon beneškega kodeksa navaja Pietra Campennija in Izolo ter tako neposredno potrjuje, da je bil prepis Dantejevega besedila dokončan v Izoli. S svojim delom je Dantejevo besedilo ohranil in ga prenesel novim bralcem ter prihodnjim generacijam.

Dva kodeksa, dve današnji domovanji
Eden izmed izolskih kodeksov je danes shranjen v Bibliothèque nationale de France (BnF) v Parizu, drugi pa v Biblioteca Nazionale Marciana v Benetkah. Skupaj predstavljata dragoceno pričevanje o zgodnji recepciji Dantejevega dela ter kulturnih povezavah med Istro, Benečijo in širšim evropskim prostorom.

Inicialka iz Raja
Okrašena inicialka D odpira IX. spev Raja z verzom »Da poi che Carlo tuo, bella Clemenza …«. Je del beneškega izolskega kodeksa, ki ga danes hrani Biblioteca Nazionale Marciana, in obiskovalcu omogoča neposreden pogled v umetniško ter pisno kulturo časa, v katerem je Campenni prepisoval Dantejevo delo.

Če te zanima več o povezavi z rokopisoma ali kakšna je bila usoda Pietro Campennija po odhodu iz Izole, vprašaj DANTE AI

Poslikava Danteja Alighierija v rdečem oblačilu z knjigo v roki

Dante Alighieri – freska Andree del Castagna

Upodobitev Danteja Alighierija na freski Andree del Castagna iz cikla Slavni možje in žene (1448–1451). Freska je danes del zbirke Galerije Uffizi v Firencah.

Portret Danteja Alighierija

Portret Danteja Alighierija, detajl freske Luce Signorellija (1450-1523) v Kapeli sv. Brikcija v Orvietu, Luca Signorelli (1450–1523).

$Iluminirana srednjeveška rokopisna stran z okrašeno začetnico črke \"S\" v modri, rjavi in vijolični barvi s cvetličnimi motivi, obdana z gotskim rokopisnim besedilom.$

Inicialka D ob incipitu Paradiso IX: »Da poi che Carlo tuo, bella Clemenza …« (vv. 1–3).

Prizor neposredno sledi znamenitemu pasusu iz prejšnjega speva (Raj. VIII, vv. 133–135) o razmerju med naravo (dednostjo) in božjo previdnostjo, kjer sogovornik Carlo Martello pojasni, da bi »rojena narava vedno hodila po poti svojih rojevalcev, če ne bi prevladala božja previdnost«. Rokopis t. i. beneškega izolskega kodeksa (kancelar Campenni), konec 14. stol.; pergament, črnilo in barvna pranja. Biblioteca Nazionale Marciana, Benetke.

$Stara sepia razglednica trga Piazza Stefania z ljudmi pred klasicistično stavbo s stebrastim pročeljem in bližnjim zvonikom, spodaj napis \"Piazza Stefania\".$

Podestatova palača na razglednici

Razglednica je bila poslana, ročno napisan datum je 6.9.1912. Na razglednici je Piazza Stefania, trg ob pristanišču, kjer so privezane ribiške barke. Levo sta dva fantka, na trgu so ljudje in nekaj dreves. Napis na zadnji strani: Korrespondenz Karte in Cartolina postale.

Rumeno-oker historična stavba s poudarjenimi okni in zvonikom v ozadju, ob zahajajočem soncu, ki na fasado meče dolge sence palm.

Podestatova palača in krilati lev Beneške države

Podestatova palača v Izoli, nekdanji sedež beneške oblasti, je pomembna zgodovinska stavba z baročnim pročeljem, ki ga krasi simbol beneškega leva z odprto knjigo. Po nedavni prenovi palača gosti instalacijo Dante Copiosus in je osrednja točka tematskih vodenj o beneški dediščini. Več informacij o zgodovini in ogledu je na voljo na Visit Izola.

Bronasta figurica psa z zeleno patino, upodobljena v koraku – dolgo telo, uvit rep in izrazit gobec, fotografirana na sivem ozadju.

Kašlerski gonič

Bronasta figurica Kašlerskega goniča, odkrita na Kaštelirju nad Kortami, datira v 4.–3. stoletje pr. n. št. in sodi med najpomembnejše arheološke najdbe v zaledju Izole. Priča o tisočletni poselitvi prostora in njegovih povezavah s širšim Sredozemljem.
Kašlerski gonič je danes simbol kulturne dediščine izolskega podeželja in njegove večtisočletne zgodovine. Zgodbo dopolnjujejo glagolski spomeniki in delovanje izolskega skriptorija, ki je prispeval k razvoju slovanske knjižne kulture na severnem Jadranu.

Od prazgodovine, preko srednjega veka do danes Kašlerski gonič predstavlja spomin, ustvarjalnost in kulturno povezanost prostora – vrednote, ki se vključujejo tudi v širšo zgodbo projekta DANTE.

Nazaj